Meditacija
»Če bi vsakega osemletnika na svetu naučili meditirati, bi v času ene generacije izkoreninili nasilje iz sveta.«
Dalai Lama
Neskončno stvarjenje
Neskončno stvarjenje
Meditacija je moja velika ljubezen. To je nekaj, o čemer lahko govorim ure in ure, pa mi ne bo zmanjkalo materiala. 😊
V moje življenje je prišla, ko sem se pri 19 letih soočala z depresijo in mi odprla vrata v povsem nov svet, svet globin moje zavesti. Tako zelo me je prevzela, da sem pričela brati vse mogoče knjige, članke in raziskave, napisala diplomsko nalogo o meditaciji in se odpravila v Indijo, od koder meditacija tudi izvira.
Neskončno stvarjenje
Pa poglejmo na kratko, kaj sploh je meditacija…
Meditacija je starodavna tehnika, ki skozi opazovanje dihanja in sproščanja telesa preusmerja pozornost iz zunanjega v naš notranji svet. Je proces samospoznavanja, pri katerem postanemo bolj zavestni opazovalci svojega življenja. Z meditacijo ustavimo tok misli, se globoko sprostimo ter povežemo s svojo dušo. Meditacija je najvišja oblika joge; pravzaprav je namen joge očistiti in razgibati telo, da nato lahko posameznik vstopi v stanje meditacije. Tako subjektiven pojem je težko opisati z besedami, saj je vsaka izkušnja meditacije edinstveno in enkratno doživetje.
Meditacija je starodavna tehnika, ki skozi opazovanje dihanja in sproščanja telesa preusmerja pozornost iz zunanjega v naš notranji svet. Je proces samospoznavanja, pri katerem postanemo bolj zavestni opazovalci svojega življenja. Z meditacijo ustavimo tok misli, se globoko sprostimo ter se povežemo s svojo dušo.
To starodavno metodo so prvotno prakticirali hinduistični menihi kot duhovno prakso, a sama meditacija ugodno vpliva na posameznika tudi kot sodobna sprostitvena tehnika za obvladovanje stresa in izboljšanje psihofizičnega delovanja.
Med meditacijo svojo zavest popeljemo na različna področja našega psihološkega delovanja. Običajno je naš um osredotočen na površinske, vsakodnevne aktivnosti, ki se delno dotikajo le racionalnih področij podzavesti. Ko posameznik prične z meditacijo, se sprva sooči z zavedanjem in odkrivanjem globokih kompleksov in strahov, ki se v njegovem življenju manifestirajo v obliki negativnih čustev, kot so jeza, sovraštvo, žalost, bolečina … Prva faza v meditaciji je odstranjevanje tovrstnih blokad, ki preprečujejo posamezniku, da bi s svojo zavestjo dosegel višja stanja meditacije. S postopnim opuščanjem preteklih travm, čustvovanj, strahov ipd. se odpira pot do globlje meditacije, v kateri posameznik dostopa do višjih eksistencialnih resnic in višjih sfer obstoja.
Namen meditacije je že od nekdaj enak: samospoznanje oziroma samorealizacija, samoodkritje, spoznavanje sebe kot fizičnega in duhovnega bitja.
Poznamo več tehnik meditacije: čuječnost (Mindfullness), transcendentalna meditacija, vipassana, meditacija s svečo, mantrami, vizualizacijo, body scan meditacija, trataka meditacija oziroma meditacija z zrenjem v mandalo, meditacija v hoji, plesna meditacija, in še mnoge druge, ki vam jih bom predstavila v svojih spletnih tečajih.
V svoji diplomski nalogi pa sem se podrobno usmerila v znanstvene raziskave, s področja meditacije naštela bom le nekaj znanstveno dokazanih pozitivnih učinkov le-te:
- zmanjšanje emocionalne stiske, bolj pozitivno stanje uma, izboljšana kvaliteta življenja,
- ugoden vpliv na delovanje možganov in avtonomni živčni sistem, stresne hormone, imunski sistem, zdravstveno stanje, vključujoč prehrambene navade, spanje in uživanje dovoljenih in nedovoljenih drog
- rast sivih celic v predelu možganov, ki uravnava spomin, učenje, samozavedanje, sočutje in možnost introspekcije,
- izboljšano stopnjo pozornosti, delovnega spomina, percepcijo in zaznavo, samoreflektiranje, empatičnost
- pozitivne spremembe osebnosti pri ljudeh ki trpijo za anksioznostjo, alkoholizmom in mejno osebnostno motnjo,
- izboljšanje koncentracije, zmanjšana količina ponavljajočih se misli, nižja stopnja čustvenih nihanj, povečano sprejemanje sebe in ljubezen do sebe, nižji krvni pritisk, izboljšano delovanje imunskega sistema, nižje ravni kortizola v krvi
- izostren spomin, pozornost, socialne veščine, emocionalna regulacija, samozavest in samopodoba, izboljšano počutje, zmanjšanje anksioznosti, stresa in manj izčrpanosti.
Meditacija v šolah
S e r v i c e s
V tujini je meditativna praksa med mladostniki ponekod že integrirana v šolski sistem, vsako leto pa je več šol, ki meditacijo uvajajo v svoj kurikulum. V letu 2015 sem obiskala Visitacion Valley Middle School v San Franciscu v Kaliforniji, kjer so kot prvi na svetu v letu 2007 uvedli meditacijo v del rednega pouka. Med pogovorom z osebjem šole so mi povedali, da učenci na tamkajšnji šoli meditirajo dvakrat dnevno po 15 minut, čas, namenjen meditaciji, pa imenujejo Quiet Time (Tihi čas). Neprofitna organizacija The Center for Wellness and Achievement in Education, ki jo financira fundacija Davida Lyncha, ima na šoli svoje strokovnjake, ki učence in učitelje izobražuje na področju meditacije. Fundacija ima dolg seznam šol, ki čakajo na sredstva, da bi lahko uvedle meditacijo v šolski kurikulum, saj ta pozitivno vpliva na šolsko atmosfero in učence. Zaposleni na šoli so povedali, da se je z meditacijo njihova šola povsem spremenila – učenci so bolj mirni, ni več nasilja, učenci se v šoli dobro počutijo. Prav tako ni spregledati dejstva, da je sama lokacija šole v zelo revni četrti, v getu, kjer dnevno prihaja do umorov, nasilja in socialnih stisk, zato sta za te otroke sprostitev in čustveno ravnovesje še toliko večjega pomena.
Štirinajst strokovnjakov iz ZDA, Kanade in Velike Britanije, avtorjev članka Integracija čuječnostnega treninga v osnovne šole: Spodbujanje prožnosti učiteljev in učencev 2012 Meiklejohn et. al. (pregled mednarodnih programov vključevanja meditacije v šolstvo), navaja pomembnost in učinke meditacije za otroke in mladostnike kot tudi za učitelje. Nevrobiološke raziskave o meditaciji med odraslimi potrjujejo, da kontinuirana praksa čuječnosti pomaga uravnavati samoregulacijo čustev in povečuje fleksibilnost učiteljev in učencev. Od leta 2005 strokovnjaki spremljajo in sodelujejo v 14 študijah programov, pri katerih je integracija meditacije dosegla širok spekter kognitivnih, socialnih in psiholoških pozitivnih sprememb pri osnovnošolcih (6 raziskav) in srednješolcih (8 raziskav). Izboljšave so bile prisotne na naslednjih področjih: spomin, pozornost, socialne veščine, emocionalna regulacija, samozavest in samopodoba, izboljšano počutje, zmanjšanje anksioznosti, stresa in manj izčrpanosti. V članku avtorji navajajo opise učnih načrtov, ciljne populacije in glavne značilnosti desetih že vpeljanih kurikulumov, v katere je vključena čuječnostna meditacija.
Kljub temu, da čuječnost izhaja iz budistične tradicije, jo strokovnjaki izjemno priporočajo tudi v tem kontekstu in sicer zaradi pozitivnih vplivov na psihofizično delovanje posameznika. Mnogi avtorji poudarjajo pomembnost prakticiranja meditacije med učitelji, saj je učitelj tisti, ki mora poskrbeti za ustrezno atmosfero, v kateri se učenci dobro počutijo, pogosto pa so tudi velik zgled učencem.
Avtorji članka Integracija čuječnostnega treninga v osnovne šole: Spodbujanje prožnosti učiteljev in učencev 2012 (pregled mednarodnih programov vključevanja meditacije v šolstvo) poudarjajo, da je bolj učinkovit indirekten pristop, saj z lastno prakso meditiranja učitelj doseže spremembe najprej pri sebi, nato pa jih lahko kakovostno vpelje tudi v načine poučevanja. Tri v tujini najpogosteje uporabljena izobraževanja za učitelje so: Mindfulness-Based Wellnes Education – MBWE (Čuječnost in boljše počutje v šolstvu), Cultivating Awareness and Resilience in Edication – CARE (Razvoj zavedanja in prožnosti v šolstvu) in Stress Management and Relaxation Techniques (SMART) in Education (Uravnavanje stresa in tehnike sproščanja v šolstvu) (Miklejohn et. al. 2012:6).
Gouldin in Gross (2010) sta v raziskavi na Univerzi Stanford prišla do ugotovitev, da osemtedenska kontinuirana praksa čuječnostne meditacije zmanjšuje stres in anksioznost. V istem letu je bila opravljena raziskava v osnovni šoli v Los Angelesu, v katero je bilo vključenih 64 otrok v starosti od sedem do devet let. Med raziskavo so otroci osem tednov dvakrat tedensko meditirali po trideset minut. Učiteljem in staršem so bili razdeljeni vprašalniki, ki so jih izpolnili pred in po meditativni praksi otrok. Avtorji raziskave potrjujejo, da je meditacija zelo ugodno vplivala predvsem na otroke, ki so bili v razredu spoznani za nemirne in moteče, saj so tekom meditativnega obdobja postali bolj umirjeni in sproščeni (povzeto po Flook, L., et al. 70: 2010). Raziskava Čuječnostni pristopi pri delu z otroki in mladostniki (Burke, 2009) v svojih ugotovitvah priporoča čuječnostno meditacijo za pomoč mladim, ki trpijo za anksioznimi motnjami.
Viri:
Flook, L., Smalley, S. L., Kitil, M. J., Galla, B. M., Kaiser-Greenland, S., Locke, J., Kasari, C. (2010). Effects of Mindful Awareness Practices on Executive Functions in Elementary School Children. Journal of Applied School Psychology, 26(1), 70-95. London: Routledge.
Burke, C. (2009). Mindfulness-Based Approaches with Children and Adolescents: A Preliminary Review of Current Research in an Emergent Field. Journal of Child and Family Studies, 18(3), 1062-1024. New York: Springer Science Business Media, LLC.
Goldin, P. & Gross, J. (2010). Effects of mindfulness-based stress reduction (MBSR) on emotion regulation in social anxiety disorder. Emotion. 10, 1. 83-91. New York: American Psychological Association (APA).
Meiklejohn, J., et. al. (2012). Integrating Mindfulness Training into K-12 Education: Fostering the Resilience of Teachers and Students. Springer Science and Buisness Media. New York: Springer Science Business Media, LLC
Mnenja obiskovalcev mojih meditacij
Moji zadnji zapisi in razmišljanja
A r t i c l e s
ki ga trenutno želim živeti skozi literarno ustvarjanje duhovnih vsebin ter predajanje znanja o osebni rasti ter meditaciji.
